Pred razvojem računalnih vizualizacijskih tehnik so arhitekti zanašali na ročno risane skice, fizične modele in druge tradicionalne metode za predstavitev svojih projektov. V 1950-ih letih je razvoj prvih 3D računalniških grafikonov postavil temelje za uporabo računalnikov v arhitekturni vizualizaciji. Do 1960-ih let je bil razvit prvi programski paket za 3D računalniško podprto načrtovanje (CAD), kar je omogočilo ustvarjanje digitalnih modelov.
V 1970-ih letih so prišle prve inovacije v strojni opremi za 3D računalniške grafike, kar je privedlo do bolj realističnih vizualizacij. V 1980-ih letih so računalniške tehnike postale bolj dostopne, kar je pripeljalo do široke uporabe računalnikov v arhitekturni vizualizaciji. V 1990-ih letih so se nadaljevali napredki v programski in strojni opremi za 3D modeliranje, kar je omogočilo ustvarjanje bolj realističnih in interaktivnih vizualizacij.
V 2000-ih letih so virtualna resničnost (VR) in obogatena resničnost (AR) začeli igrati vlogo v arhitekturni vizualizaciji. V tem desetletju so postali pogosti postopki realnočasnega upodabljanja in druge napredne vizualizacijske tehnike, kar je pripeljalo do zelo podrobnih in realističnih realnočasnih vizualizacij. Danes je arhitekturna vizualizacija sestavni del oblikovalskega procesa in se še naprej razvija z novimi tehnologijami.
Photo by T. L. A. projekt d.o.o.
